Gospodarstveniki podpirajo interventni zakon, a gre za “prvi korak”

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes izrazila podporo predlogu zakona o interventnih ukrepih, ki ga je predlagal trojček strank NSi, Demokratov in Resnice. Po njihovem pomeni premik k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov, a za razvojni preboj je potrebna tudi druga faza ukrepov na področju davčnih razbremenitev in odprave administrativnih ovir, so dejali.

“Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Takšen premik je nujen in pravočasen, saj je imela Slovenija po podatkih Eurostata lani med največjimi povečanji stroškov dela v EU,” je v izjavi dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Kaj podpirajo

Pri tem je GZS kot pozitiven ukrep izpostavila uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, ki bo po njihovi oceni podjetjem omogočila ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšala odliv kadrov v tujino. To bo ustvarilo več dodane vrednosti in nova delovna mesta. Predlaganih 7.500 evrov je lahko prvi korak, “na GZS predlagamo, da moramo nato postopno do leta 2030 to mejo spustiti na 6.000 evrov,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Podpirajo tudi spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro espejev, v naslednjih korakih pa bo potrebna celovita prenova statusa normirancev, so dejali. Pomembna je tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, a je treba tu paziti, da ne bo ustvarjala previsoke razlike med dohodki mladih in starejših zaposlenih.

Pozdravljajo tudi predlog znižanja davka na dodano vrednost (DDV) na energente in “razumejo smiselnost” znižanja DDV na določene prehranske izdelke, saj bi takšna ukrepa pomagala predvsem gospodinjstvom. “Pri prehranskih izdelkih je smiselno razmisliti, ali to uvesti, ko bo prišlo do dviga cen hrane nad razumne ravni, in za kakšno število izdelkov,” pravijo pri GZS.

Druga faza

GZS tudi poziva politiko, da v prvih šestih mesecih nove vlade sprejme še nadaljnje korake k davčni razbremenitvi. Med temi predlaga ukinitev 5. dohodninskega razreda, znižanje stopnje 4. dohodninskega razreda, začetek postopnega zniževanja davka na dohodek pravnih oseb (DDPO) do 15 odstotkov do leta 2030, ničelno stopnjo za start upe v prvih petih letih ter ugodnejšo obdavčitev za napotene delavce.

Predlagajo tudi znižanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma s 30 na 20 dni, pospešitev zaposlovanja kadrov iz tujine in pospešitev digitalizacije podjetij.

V prvih dveh letih novega mandata vlade pa GZS predlaga celovitejšo davčno reformo, kjer bi se razvojna kapica uvedla na ravni do šest tisoč evrov do leta 2030. Želijo si tudi pospešitve in poenostavitve izdaje dovoljenj ter umeščanja v prostor, ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejše podpore raziskavam, razvoju in inovacijam ter vključitve računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem.

“Ob tem je nujno povečati predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela,” so še dejali.

Predlagajo, da vlada v prvem letu mandata začne pripravljati tudi nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035. Pri tem menijo, da je program GZS Made in Slovenia 2035 lahko dobra osnova.

Gorenšček: ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza in malice

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je izpostavil tudi nujnost socialnega dialoga in dejal, da je prav, da zakon obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS). Pri tem pa po njegovem ne sme biti tabu tem, kot so jih navedli nekateri sindikalisti.

“Glede razvojne kapice in načina določanja minimalne plače bomo lahko le z odprto in strokovno argumentirano razpravo našli rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Nikakor pa ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice ipd.,” je dejal.

Visokotehnološka podjetja za celovite davčne spremembe

V Slovenskem tehnološkem forumu, združenju visokotehnoloških podjetij, ki nastopajo na globalnem trgu, podpirajo spremembe, ki bodo davčni sistem v Sloveniji naredile bolj konkurenčen, tako z vidika zaposlenih kot podjetij. Pri tem pa so v sporočilu za javnost spomnili na svoje stališče, da se je treba kakršnihkoli davčnih sprememb lotiti celovito in s strateškim premislekom. Pri tem mislijo tako na spremembe stopenj obdavčitve kot na poenostavitev preveč zapletenega in administrativno zahtevnega in dragega davčnega sistema, je poročala STA.

Predlog za uvedbo kapice na socialne prispevke vidijo kot korak v pravo smer, a bi jo določil nižje od 7.500 evrov. Ob tem opozarjajo, da naj, ko gre za razbremenitev plač, ne ostane le pri tem.

Zavzemajo se tudi za bolj razvojno naravnan sistem dohodnine. Po njihovem prepričanju je treba trenutne dohodninske razrede posodobiti, in sicer odpraviti najvišjega, ostale stopnje pa znižati.

Pri samostojnih podjetnikih z normiranimi stroški, tako imenovanih normirancih, so poudarili, da spremembe sistema v zadnjih letih niso celostno obravnavale vseh slabosti in anomalij, ki so se pokazale skozi leta. Ena takšni je nujnost primerljive in pravičnejše davčne obravnave vseh oblik dela po načelu vsako delo šteje. Spremembe v smeri progresivne obdavčitve tako imenovanih normirancev gredo v pravo smer, še vedno pa se zavzemajo za poglobljen premislek in celostno prenovo tega sistema.

Kot prvi cilj sprememb pa vidijo pregleden in razumljiv davčni sistem, ki se ne bo stalno spreminjal in ki bo tudi z vidika vodenja in nadzora enostaven in stroškovno vzdržen, njihove navedbe še povzema STA.

Sindikati predlagatelje povabili na sejo ESS

Sindikati so prejšnji teden predlagatelje zakona – tri prvopodpisane poslance Jerneja Vrtovca (NSi), Anžeta Logarja (Demokrati) in Zorana Stevanovića (Resnica) povabili na petkovo sejo, da socialnim partnerjem predstavijo predlagane ukrepe.

Stranka Levica pa je opozorila, da je bil predlog zakon pripravljen brez posvetovanja z deležniki in da bo koristil samo najbogatejšim. Predlogi niso razvojni, temveč bi v resnici v proračunu izvrtali milijardno luknjo. Sledili bi rezi v javne storitve, koristi pa bi imela le peščica najbogatejših in kapital, verjamejo v Levici. “To je resnica tega zakonodajnega paketa, ne gre za ljudi,” je na tiskovni konferenci dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.